liža se novo leto in priložnost za fotografiranje ognjemetov. Ognjemetov bo nedvomno veliko, saj bodo z njimi v novo leto zakorakala vsa mesta, pa tudi mnogi kraji, ulice in soseske. Odličnih priložnosti za naše fotografske podvige ne bo manjkalo.
Priprave
Fotografiranje ognjemeta (skoraj obvezno) zahteva stojalo, na katerega bomo namestili fotoaparat. V primeru, da imamo DSLR fotoaparat, priporočam uporabo širokokotnega objektiva (50 mm ali manj). Zelo priročno in uporabno je tudi žično prožilo z možnostjo zaklepanja prožila.
Kadar fotografiramo večji ognjemet, se moramo predhodno vsaj malo pripraviti, predvsem v smislu kadriranja. Lahko uporabimo vertikalno ali horizontalno lego fotoaparata. Priporočam nekoliko širše kadre, ker nikoli ne vemo natančno, v kateri smeri bo raketa letela. Nekoliko širši kader lahko kasneje v postprodukciji obrežemo. Sam priporočam vertikalno postavitev, saj se raketa giblje v vertikalni smeri navzgor in navzdol. Horizontalna postavitev je bolj primerna, kadar fotografiramo več ognjemetov hkrati, recimo s Šmarne gore proti Ljubljani.
Nastavitve
Na fotoaparatu kot način zapisa nastavimo RAW ali NEF datoteko. Nastavitev beline pustimo na avtomatiki AWB. Uporabimo ročni način M za nastavitev osnovnih treh parametrov.
Pri fotografiranju ognjemetov gre za fotografiranje gibanja, zato je glavni parameter čas. Preostala dva, ISO in vrednost zaslonke, prilagodimo pogojem in željam. Ker bomo uporabili stojalo, si lahko dovolimo nekoliko daljše čase. S tem bomo kompenzirali nizko vrednost ISO, ki nam zagotavlja nižji šum in bolj žive barve. Vrednost zaslonke naj bo nekje na sredini objektiva med f/8 in f/16.
Ostane nam le še nastavitev časa. Pri tem imamo dve možnosti: lahko nastavimo čas na nekaj sekund ali pa uporabimo nastavitev B, kar pomeni, da bomo prožili ročno. Seveda moramo v tem primeru paziti, da časi ne bodo predolgi, saj zaradi močnih svetlobnih efektov ognjemeta lahko hitro zaidemo v področje presvetljenih delov na fotografiji. Do neke mere bomo lahko presvetljene dele popravili v postprodukciji, ker bomo fotografirali v RAW načinu.
Zaradi temnega neba je samodejno ostrenje praktično neizvedljivo, zato uporabimo ročno ostrenje (na objektivu pretaknemo stikalo na MF in ostrimo ročno). Zaradi razmeroma širokega kota (50 mm ali manj), vrednosti zaslonke f/11 ali več in razdalje med objektivom in fotoaparatom bo globinska ostrina praktično neskončna in težav z ročnim ostrenjem ne bomo imeli. Točka ostrenja bo namreč nekje v daljavi.
Morda na koncu omenim še to, da naj bo bliskavica izklopljena, saj je njen domet le nekaj metrov. Uporabimo jo lahko edino v primeru, ko želimo v neposredni bližini fotografirati osebo, v ozadju pa še ognjemet. Zaradi daljših časov in uporabe bliskavice bo oseba v ospredju osvetljena, v ozadju pa bo viden ognjemet.
Iz izkušenj vemo, da so najbolj ostre fotografije tiste na začetku ognjemeta, saj se kasneje nebo zamegli in fotografije niso več tako čiste, ostre in seveda lepe.
Nekateri uporabljajo tudi trik, da se na isti fotografiji pojavi več ognjemetov hkrati. Uporabimo nastavitev B in sprožimo. Pred objektiv namestimo nek črn objekt. Lahko je to kos črne plastike, črne gume ali kaj podobnega. Seveda se objektiva ne dotaknemo. Ko se sproži ognjemet odstremo objektiv za kakšno sekundo ali dve, nato ga spet zastremo. Ko se sproži nova raketa, postopek ponovimo. Na ta način bomo dobili hkrati več pisanih raket na isti fotografiji.