Difrakcija pomeni uklon svetlobe. Svetloba je valovanje in zato njeno obnašanje opisujemo s fizikalnimi zakoni, ki veljajo za valovanja.
S fotografskega stališča nastane problem, ko svetloba pri prehodu skozi objektiv naleti na oviro, ki je v našem primeru zaslonka. Za zaslonko se svetloba ukloni, kar vpliva na končno kvaliteto fotografije. Temu pojavu pravimo difrakcija leče, ali difrakcija objektiva.
Na kratko gre za to, da pri zelo zaprtih zaslonkah fotografija ni več tako ostra, kot recimo pri zaslonkah f/8 ali f/9. K sreči je ta pojav izrazit šele pri zelo zaprtih zaslonkah, zaradi kratke valovne dolžine svetlobe.
Dobro je, da vemo za ta pojav in v primeru, da nas to moti lahko ustrezno ukrepamo in zaslonko nekoliko bolj odpremo.
Zaprta zaslonka pomeni, da imamo neskončno globinsko ostrino. Ostri so predmeti v ospredju in ozadje. Vrednosti zaslonke so v tem primeru f/16 ali več.
V praksi pomeni, da kadar želimo izredno ostre fotografije ne uporabimo povsem zaprte zaslonke ampak vrednosti nekje okoli f/9.0.
Spodnje fotografije prikazujejo kako se spreminja ostrina v točki ostrenja pri različnih vrednostih zaslonke.
Prva fotografija prikazuje fotografijo pri vrednosti zaslonke f/2.8
Naredimo še izrez in si poglejmo detajl. Opazimo, da je ostritvena točka na modri vrvici, ki je razmeroma jasna in ostra. Rdeča vrvica v ospredju in ozadju pa je lepo zamegljena zaradi odprte zaslonke.
Naredimo še eno fotografijo pri kateri nastavimo vrednost zaslonke na f/9.0.
V tem primeru vidimo, da je tudi rdeča vrvica v ozadju ostra. Precej bolj ostra je tudi senca obroča v zgornjem levem kotu v primerjavi s prvo fotografijo.
Verjetno bi pričakovali pri še nekoliko višji vrednosti zaslonke bolj ostro fotografijo. Pa si poglejmo kaj dobimo pri vrednosti zaslonke f/22.
V tem primeru gre res za večjo globinsko ostrino, saj je bolj ostra tudi rdeča vrvica v ospredju. Zelo lepo pa se opazi, da sama ostrina ni tako velika kot v prejšnjem primeru, pri zaslonki f/9.0. Spet si poglejmo senco v zgornjem desnem kotu in recimo rdeč trakec na sredini fotografije.
Torej lahko ugotovimo, da difrakcija ni le pojem, ampak je pojav, s katerim moramo v fotografiji resno računati in ga upoštevati.
Vse tri fotografije so bile narejene pod enakimi pogoji. Fotoaparat Canon 1Dx na stojalu, objektiv Canon 24-70mm pri 50mm. Uporabili smo daljinski sprožilec in blokirali zrcalo.