Počitniška fotografija


Poletje je čas, ko se vsi odpravimo na zasluženi dopust. Nekateri na morje, drugi v hribe, tretji spet drugam, vsi pa imamo s seboj fotoaparat, s katerim zabeležimo lepe trenutke s svojo družino, prijatelji ali kom drugim. Poglejmo si kaj pomeni fotoaparat in fotografiranje na počitnicah.


Canon_IXUS


O pripravah na dopust največkrat niti ne razmišljamo o fotoaparatu, saj imamo celo vrsto drugih skrbi, ki so v tistem trenutku zagotovo pomembnejše. Žal pa se vse prevečkrat zgodi, da smo potem na dopustu razočarani ali jezni sami nase, da nismo pomislili tudi na fotoaparat. Najbolje je, da so baterije vedno polne in spominska kartica vedno izpraznjena na trdi disk osebnega računalnika. Fotoaparat naj bo vedno pripravljen, da ga vzamemo v roko in z njim fotografiramo. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se pokaže prilika za dobro fotografijo. Večina nas na dopust ne gre zaradi fotografiranja, ampak je naključna fotografija le dodatna zabava. Mogoče pa je prav letos prilika, da se nekolliko bolj posvetite fotografiji in se preizkusite v svoji kreativnosti. Za to ne potrebujete profesionalnega DSLR fotoaparata. Za fotografiranje dobro izbranega motiva je dovolj kompaktni fotoaparat, ki ima lahko vedno mesto v našem žepu. Tudi digitalni fotoaparati vgrajeni v današnje prenosne telefone so že dovolj kvalitetni, da ob koliko toliko kvalitetni svetlobi naredimo izvrstno fotografijo.

Pred dopustom si pripravimo fotoaparat, preberimo še enkrat navodila za uporabo, saj smo verjetno od zadnje uporabe na nekatere funkcije že nekoliko pozabili. Ne bo odveč, če navodila vzamemo s seboj in morda na ležalniku, ko bomo imeli čas, še enkrat preletimo funkcije in gumbe. Zelo pomembno je namreč, da svoj fotoaparat poznamo do potankosti. Le tako bomo namreč vedeli kje so naše omejitve in kaj lahko naredimo in kaj ne. Razmislimo, ali bomo na dopust vzeli tudi prenosnik na katerega bomo sproti shranjevali fotografije. Če ne, potem potrebujemo kakšno dodatno spominsko kartico. Verjemite, da so spominske kartice tukaj cenejše, kot pa v kakšnem obmorskem letovišču. Če fotoaparat nima klasičnih AA baterij, potem potrebujemo tudi originalni polnilec za akumulatorsko baterijo. Mogoče rezervna ne bo odveč, da ne bomo ostali brez napajanja. Glede na to kam potujemo razmislimo ali potrebujemo tudi zaščitno torbico za fotoaparat, če je še nimamo. Fotoaparatom škoduje premočno sonce, vročina in prah, mivka. V teh pogojih se nekoliko bolje znajdejo posebne robustne izvedbe kompaktnih fotoaparatov.


EOS 750D


Tisti, ki imate zrcalno refleksne fotoaparate razmislite, če morda ne bi s seboj vzeli še kakšnega kompakta za na plažo in večerni sprehod skozi mesto. Zavedati se moramo, da je težka torba z objektivi, fleši in podobno kramo lahko kar veliko breme. Poleg tega smo lahko ponekod tudi tarča nepridipravov, ki čakajo, kje bomo torbo odložili, da si jo »sposodijo« za nedoločen čas. Tudi na plažo bomo težko nesli torbo polno objektivov, saj bo vedno nekdo moral »stražiti« in bo suženj fotografske torbe. Na dopustu bodimo sproščeni in ne odvisni od fotoaparata. S tem ne želim reči, da se ne odpravimo na fotografski potep in iščemo dobre motive. Ne bo odveč, da nekaj časa posvetimo tudi izobraževanju. Poiskusimo narediti isto fotografijo na več različnih načinov, pri različnih nastavitvah in potem analizirati doblejne rezultate. Na dopustu bomo imeli dovolj časa, da se ukvarjamo tudi s tehniko in ne le z pritiskanjem na sprožilec. Res je, da bomo s poiskušanjme prej ali slej prišli do želenega rezultata. Bolje je, da si zamislimo kaj želimo in nastavimo aparat kot mislimo, da je prav in potem sprožimo in naredimo posnetek. Nato pa ta posnetek analiziramo, če ni dober, kaj je potrebno spremeniti in kako bi bilo najbolj prav.

Poleti, ko je sonce precej močno in visoko nad nami, svetlobni pogoji niso ravno najboljši. Res je, da je svetlobe dovolj, res pa je tudi, da je ta svetloba precej trda in povzroča ostre sence. Na fotografiji so izrazito svetli in temni deli, kar ni vedno najbolje. V veliko pomoč nam bodo svetlobni odbojniki, ki pomagajo izenačiti senčne dele s svetlimi. Sicer pa je za fotografiranje najbolje, če sonce pada nekako pod kotom 45 stopinj. To je dopoldne in popoldne. Ob poldnevu, ko je sonce visoko, pa bodo portreti imeli vsi po vrsti dolge nosove zaradi senc. V teh primerih si lahko pomagamo tudi z listom belega papirja, ki ga usmerimo v obraz le nekaj centimetrov od glave portretiranca. Sicer je pa najb olje, da sami preizkušate različne možnosti in postavitve. Več fotografij, ko boste naredili, boljši boste.

Posnete fotografije je potrebno varno shraniti na osebni računalnik. S tem pa se začne še drugi del zgodbe. Vse fotografije je potrebno še obdelati. Fotografijo, ki smo jo prenesli s fotoaparata še ni tista prava. Praviloma naredimo vsaj dva popravka. Najprej popravimo nastavitev beline. To je eden izmed najpomembnejših parametrov pri fotografiranju. O tem smo že pisali kakšen mesec nazaj. Na kratko pa naj ponovimo, da ima vsak vir svetlobe svojo temperaturo. Od tega je tudi odvisno kakšne barve bodo na fotografiji. Na tečajih Fotoučilnice o tem govorimo na dolgo in široko, saj je ta parameter res pomemben. Zamislimo si, da bel list papirja osvetlimo klasično žarilno žarnico, neonsko žarnico ali pa ga postavimo na sonce. Bel list papirja ne bo niti približno enake bele barve v teh treh primerih. Mi pa želimo, da je fotografija posnetek realnega stanja. Želimo, da je na fotografiji tako, kot je bilo v resnici, ko smo gledali skozi okular. Z nastavitvijo beline pa fotoaparatu povemo kakšne barve je svetloba, ki pada na fotografirani objekt.

Drugi popravek je obrezovanje fotografije. Običajno se nam na fotografijo prikradejo tudi moteči elelementi, zato fotografijo naknadno nekoliko obrežemo, da poudarimo tisto kar želimo. Pri tem moramo biti pazlivi, če ne uporabljamo standardnih razmerij. Fotografija, ki jo poljubno obrežemo po eni in drugi stranici bo dobra za na speltni album ali ogled na računalniku. V primeru, da želiko kasneje tako fotografijo natisniti na domač tiskalnik ali ponarediti v fotografskem studiu, bodo nastale težave, saj bo del papirja ostal bel ali pa bo del fotografije izpadel iz papirja.

Za obdelavo posnetih fotografij v Fotoučilnici priporočamo uporabo brezplačnega programa Picasa 3 in zanj prirejamo tudi tečaje. Program je izredno preprost za uporabo in ima celo vrsto različnih funkcij, ki bi jih utegnili potrebovati. Ob koncu lahko fotografije zložimo v album, iz njih naredimo predstavitveni CD, kolaž ali jih pošljemo po elektronski pošti. Picasa omogoča vse osnovne popravke in tudi nekatere nekoliko zahtevnejše kot je recimo retuširanje.

Še en predlog imam, ki ga lahko realizirate preko poletnih počitnic. Fotografiranje v RAW formatu. Ja, prav ste prebrali. Si ne upate? Zakaj ne? Se splača. Tisti, ki mislite, da je ta format rezerviran samo za profesionalne fotografe se motite. Tudi amaterski fotografi boste imeli veliko prednosti, če ga začnete uporabljati. Edina slabost, ki jo vidim, pa še ta je pogojna, da so datoteke kar nekajkrat večje od JPEG. To pa je tudi vse. Pridobite pa možnost popravljanja podosvetljenih in tudi preosvetljenih fotografij. Tudi ostali popravki, ki jih naredimo na teh fotografijah so praviloma boljši od tistih, ki jih naredimo na JPEG fotografiji. Postopek sploh ni tako zahteven, kot se zdi na prvi pogled. Potrebujete le RAW pretvornik, ki je na CD-ju, ki sta ga dobili skupaj z nakupom fotoaparata. Predlagam, da ga namestite in preiskusite. Z malo vaje bo zagotovo šlo. Jeseni, po počitnicah, pa se pogovorimo. Prav?