Globinska ostrina je eden izmed osnovnih pojmov v fotografiji. Globinska ostrina nam pove, kateri deli fotografije bodo ostri in kateri bodo zabrisani. Tesno je povezana z goriščno razdaljo in razdaljo med objektivom in objektom, ki ga fotografiramo.
Na fotografskih tečajih pod okriljem Fotoučilnice razložimo osnovne pojme, kot je DOF oziroma globinska ostrina. Globinsko ostrino uravnavamo s pomočjo zaslonke, s spreminjanjem goriščne razdalje in razdalje med objektivom in predmetom, ki ga fotografiramo. Ti fizikalni pojmi so med seboj tesno povezani. Pa si poglejmo.
Za začetek si poglejmo kako odprtost zaslonke vpliva na globinsko ostrino.
Slika prikazuje tri objekte, ki so nekoliko oddaljeni drug od drugega. Sledi jim zaslonka, ki je v tem primeru precej zaprta, kar pomeni vrednosti f16 ali več. Za zaslonko vidimo konveksno lečo in na skrajni desni strani še tipalo. Zamislimo si, da ostrimo na srednji (zeleni) predmet. Odbita svetloba od srednjega predmeta potuje skozi zaslonko na lečo. Ker je zaslonka precej zaprta svetloba pade le na manjši del leče v bližini osi leče (črna črta). Ker smo ostrili na srednji (zeleni) predmet (lečo smo z ostrenjem premaknili), se vsi žarki stikajo v eni točki (goriščnica) na tipalu. Zaradi enostavnosti slike sta narisana le dva (zelena) žarka. V resnici je teh žarkov neskončno mnogo. Tisti, ki gre skozi središče leče potuje naravnost do tipala po črni črti. Vsi ostali, ki pridejo do leče nekoliko višje ali nižje pa se lomijo tako, da se sekajo v eni točki na tipalu.
Kaj se dogaja s preostalima dvema predmetoma? Žarki bližnjega (rumenega) predmeta se navidezno sekajo v točki za tipalom. Od tod tudi izraz za back fokus, ki je napaka objektiva ali pa zamaknjenega tipala. Vendar pustimo za enkrat to ob strani. Razdalja od sredinske točke tipala do rumene črte pa ponazarja radij krožnice znotraj katere so neostre točke prvega predmeta. Krožnico si predstavljajmo, ko se dvodimenzionalna slika objekta izriše na tipalu. Podobno lahko vidimo, kaj se dogaja z žarki svetlobe, ki se odbijejo od najbolj oddaljenega predmeta. Ti žarki imajo nekoliko večji radij krožnice v primerjavi z bližnjim rumenim predmetom. Da slika ni obrnjena, poskrbi sistem leč.
V drugem primeru, ko imamo zaslonko precej bolj odprto, vrednosti f4 ali manj, pride globinska ostrina še precej bolj do izraza.
Razdalja med predmeti je ostala nespremenjena. Podobno velja tudi za razdaljo med lečo in objekti in lečo in tipalom. Vidimo, da je radij krožnice v tem primeru precej večji. Še posebej to velja za rdeč, najbolj oddaljeni predmet.
Namenoma smo ponazorili globinsko ostrino s tremi predmeti in zaslonko, saj običajno ob pri razlagi globinske ostrine prikazujemo le en predmet pri različnih odprtostih zaslonke. Iz tega primera se zelo nazorno vidi, da so radiji krogov različni in za predmet pred točko ostrenje niso enaki kot za enako oddaljen predmet za točko ostrenja.
