Fotoučilnica in DNE pod okriljem Gambita razpisujeta fotonatečaj "Fotgrafiranje med štirimi stenami". Izmed prispelih fotografij, ki jih bodo uredniki objavili na spletni strani DNE Tehno, bomo 12. decembra izbrali najboljšo. Njen avtor bo prejel kupon za brezplačni Osnovni tečaj fotografije pod okriljem Fotoučilnice.

Do tri fotografije pošljite na naslov urednistvo@gambit.si Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Končuje se jesen, ko smo fotografirali zunaj in iskali sončne žarke in prelepe jesenske barve. Kljub temu, da tudi zimski čas ponuja prekrasne motive, se tokrat osredotočimo na fotografiranje v zaprtih prostorih.
Tipično za zaprte prostore velja, da imamo lahko popoln nadzor nad svetlobo. Praviloma jo je vedno premalo, zato si moramo pomagati z dodatnimi svetlobnimi viri in odbojniki. Pa začnimo lepo počasi.
Največkrat gre za priložnostne posnetke ob rojstnih dnevih, zabavah ali čem podobnem, kjer imamo pri roki kompaktni fotoaparat. V tem primeru vklopimo bliskavico in upamo na najbolje. Vse prevečkrat pa smo razočarani zaradi zrnate, neostre fotografije na kateri imajo naši najdražji rdeče oči. Pa si poglejmo.
 
 
 
Kompaktni digitalni fotoaparati niso ravno najprimernejši izbor, za fotografiranje v slabših svetlobnih pogojih. To še posebej velja za tiste najmanjše, ki imajo majhen premer objektiva, skozi katerega na tipalo ne more prodreti veliko svetlobe, ki je že tako ali tako v slabših svetlobnih pogojih ni veliko na voljo. Poleg tega, tisti najmanjši in praviloma tudi cenejši kompaktni fotoaparati, ob popolni avtomatiki ne premorejo ročnih nastavitev, s katerimi bi si lahko vsaj malo pomagali. Vgrajena bliskavica pa ima doseg le kakšen dober meter, kar je k sreči pri fotogarfiranju med štirimi stenami večkrat celo dovolj. Torej fotografiranje s kompaktnimi fotoaparati med štirimi stenami v poltemi ni ravno najboljša odločitev. Vsekakor je priporočljiva uporaba bliskavice. Seveda, pa imajo digitalni kompaktni digitalni fotoaparati eno zelo veliko prednost. Takoj so pripravljeni za fotografiranje, avtomatika pa poskrbi za nastavitve parametrov. Seveda se moramo ob tem zavedati omejitev in z njimi tudi računati. Tudi avtomatika ni vsemogočna. Pri fotografiranju poiskušamo izkoristiti tudi druge vire svetlobe, če so seveda na voljo. Morebitne rdeče oči, pa bomo popravili v postprodukciji. V veliko pomoč nam bodo tudi razni svetlobni odbojniki in celo bel kos papirja, ki ga usmerimo v obraz tako, da naredimo »zajčka« podobno, kot bi to naredili z ogledalom. Svetlobo preusmerimo oziroma odbijemo v obraz portretiranca.
 
Tisti kompaktni fotoaparati, ki premorejo nekaj ročnih nastavitev, se bodo obnesli precej bolje. Še posebej, če bomo uporabili dodatno stojalo ali pa vsaj fotoaparat postavili na omaro, mizo in s tem preprečili streseno sliko pri uporabi nekoliko daljših časov. Kljub uporabi bliskavice, ki zamrzne objkete, ki so najbljižje objektivu. Zato je potrebno paziti, da med portretirancem, oziroma njegovim obrazom ni drugih objektov. Tipično je v roki kozarec, ki pobere vso svetlobo bliskavice, obraz pa je zato podosvetljen.
Vsekakor je modro, da nastavimo na ročne nastavitve, če jih seveda imamo. Zaslonko odpremo kolikor gre, (vrednost f naj bo čim manjša, odvisna je od svetlobne jakosti objektiva). V tem primeru se ne oziramo na majhno globinsko ostrino, saj smo med štirimi stenami in goriščna razdalja ne bo velika, kar pomeni, da bo globinska ostrina dovolj velika (vsaj nekaj deset centimetrov, kar je za obraz povsem dovolj). ISO vrednost nastavimo na največ 400. To je le priporočilo, ki je zelo odvisno od kvalitete kompaktnega fotoaparata. Iz izkušenj moramo sami vedeti na kakšno vrednost še lahko nastavimo ISO, da posneta fotografija ne bo preveč zrnata. Vrednost časa zaklopa pa naj fotoaparat izračuna sam. Predvidevam, da bo ta vrednost nekje okoli 1/60 sek.
 
Precej bolje od kompaktni fotoaparatov se v slabših svetlobnih pogojih obnesejo zrcalno refleksni oziroma DSLR fotoaparati. Ti imajo večja tipala, na katera lahko skozi večji premer objektiva, prodre več svetlobe. Seveda je tudi pri njih ob slabših svetlobnih pogojih priporočljiva uporaba bliskavice. Še posebej dobro se obnese zunanja bliskavica, ki jo namestimo posebej na fotoaparat. Te bliskavice imajo svoje lastno napajanje, vrtljivo glavo in spremenljiv bliskovni kot. Lastno napajanje jim omogoča večje vodilno število oziroma večjo moč bliska in krajše ponovno polnjenje. Nekatere izmed njih imajo tudi odbojnike svetlobe. S spremenljivim kotom bliska in vrtljivo glavo pa dosežemo, da je portretiranec bolje osvetljen in nima rdečih oči. V tem primeru si lahko »privoščimo« tudi nekoliko krajše čase, ki zamrznejo tudi hitrejše gibe. Namesto 1/60 sek lahko uporabimo tudi čase tja do 1/100 sek ali celo 1/125 sek. Odbojnik nam služi za osvetlitev prostora in doosvetlitev obraza portretiranca. Uporabimo pa lahko tudi »mehčalce« svetlobe. To so plastični mat pokrovčki, ki jih namestimo na bliskovno glavo. Služijo za odpravo izrazito ostrih senc, ki jih povzroča bliskavica.
 
 
Kako fotografirati oziroma izbrati kader? Najboljši posnetki so seveda spontani. To je seveda do neke mere v protislovju s tem kar smo zapisali, da postavimo fotoaparat na stojalo in fotografiramo statični kader. Vendar, če ni druge možnosti, bomo lahko na tak način vsaj imeli dokaj uporabno fotografijo, ki bo služila kot spomin na dogodek.
Zelo pomembno je, da pazimo, da se blisk svetlobe iz bliskavice ne odbije od steklenih površin (okna, vrata, steklene omarice, in podobno) k nam nazaj v objektiv. V tem primeru bo svetlomer v aparatu napačno ocenil količino svetlobe in bomo dobili podosvetljene fotografije. Včasih je dovolj, da se le malenkost premaknemo in se izognemo takemu odboju svetlobe. Druga pomembna stvar je, da med portretirancem in objektivom ni nobenega predmeta. Ta predmet bo preosvetljen, obraz portretiranca pa bo podosvetljen, kar si seveda ne želimo.
Z nekaj izkušnjami, pa lahko naredimo tudi fotografije s posebnimi efekti. Med samim posnetkom, ko je zaklop odprt premaknemo ali zavrtimo fotoaparat. Dosegli bomo posebne učinke, ki so lahko res nekaj posebnega.