Fotografiranje ponoči


Kar nekaj tečajnikov me je spodbudilo, da napišem tele vrstice. Upam, da bodo komu koristile in bodo fotografije okrašenih krajev zaradi tega še nekoliko bolj uspele.

Samo na kratko obnovimo… V fotografiji imamo nekako tri glavne parametre. Čas osvetlitve, zaslonko in ISO. Le s pravo kombinacijo vseh treh bo fotografija taka kot smo si želeli. Pomeni, da bo uspela.


Ponoci-2

 


 

Čas osvetlitve določa koliko časa bo senzor osvetljen. Z zaslonko uravnavamo globinsko ostrino. Parameter ISO pa določa občutljivost senzorja. Če se vrnemo na nočno fotografiranje. V slabih svetlobnih pogojih, nam bo avtomatika na fotoaparatu popolnoma odprla zaslonko, kolikor le zmore objektiv, ISO vrednost bo visoka, čas pa razmeroma dolg. Kaj kmalu ugotovimo, da brez pomoči stojala ne bo šlo. Torej, potrebujemo stojalo, ki nam omogoča fotografiranje z daljšimi časi. Dvignjena vrednost ISO, nam v fotografijo doda šum, česar si seveda ne želimo. Če spustimo vrednost ISO, kar pomeni, da smo zmanjšali občutljivost senzorja, moramo zato podaljšati čas osvetlitve senzorja, da dosežemo enako osvetljenost senzorja. To bomo seveda storili brez težav, saj imamo stojalo. Podobno velja tudi za zaslonko. Želimo si čim večjo globinsko ostrino, zato moramo zaslonko nekoliko pripreti (zaprti). Ker so objektivi praviloma najostrejši nekje na sredini izberemo vrednost zaslonke nekje med 9 in 13. Tako smo nastavili že dva parametra od treh. ISO vrednost je 100 oziroma 200, pri fotoaparatih, ki nimajo vrednosti 100. Zaslonka je recimo na vrednosti 11. Uporabimo program M. Fotoaparat postavimo na stojalo, čas nastavimo na kakšnih 30 sekund. Za boljše rezultate lahko uporabimo tudi samosprožilec. Počakamo in preverimo, kakšna je fotografija. Če se nam zdi presvetla, potem čas za par sekund skrajšamo, če je pretemna, pa čas podaljšamo (korak naj bo 5 sekund). V primeru, da je potreben čas daljši od 30 sekund uporabimo nastavitev Bulb, saj nekateri fotoaparati omogočajo nastavitev časa zaklopa na največ 30 sekund. Pri nastavitvi Bulb pa te omejitve ni. Priporočljivo je uporabiti tudi daljinski sprožilec, da se kamera ob pritisku na sprožilec ne zatrese.


Ponoci-1


 

Morda ste se spraševali, kaj pa bliskavica? Zakaj ne uporabimo bliskavice? Razlogov je več. Naštejmo vsaj dva. Kot prvo si ne želimo pokvariti ambienta z bliskavico. Kot drugo, je domet bliskavice omejen. Pri vgrajenih bliskavicah na le nekaj metrov. Mi pa lahko brez bliskavice naredimo posnetek z veliko globinsko ostrino, tudi več deset metrov.

Bliskavico uporabimo le v posebnih primerih za doosvetlitev, če želimo fotografirati osebo v ospredju. Osebo postavimo par metrov od fotoaparata, da jo bliskavica še doseže. Osebe običajno niso pri miru 30 sekund in več zato jih s pomočjo bliskavice zamrznemo. Zaradi podaljšanega časa 1/5 sekunde pa ujamemo še celoten ambient v ozadju. Teh težav pri arhitekturi ni. Jakost bliskavice precej zmanjšamo, saj bo avtomatika oziroma svetlomer v fotoaparatu izračunal, da fotografiramo v temi in bo sprožil bliskavico s polno močjo. Še vedno pa fotografiramo z daljšimi časi. Tam okoli 1/5 sekunde.


Ponoci-3



To je na kratko vsa umetnost. Zdaj pa na delo! Rezultat ne bo izostal.