www.fotoucilnica.com

Fotografska delavnica za otroke

milan — Thu, 26 Aug 2010 19:11:18 +0000

Tik pred začetkom novega šolskega leta, smo pripravili tridnevno otroško fotografsko delavnico. Poleg teoretičnega dela se bomo podali tudi v živalski vrt, saj so živali vedno prijeten motiv. Za konec bomo izdelali še fotoknjigo, ki bo lep spomin na fotografsko delavnico. Vaš otrok bo spoznal osnove fotografije in se naučil uporabljati nekaj naprednih nastavitev.

Program dela: Prvi dan se dobimo v predavalnici, kjer se bomo spoznali in izmenjali nekaj morebitnih dosedanjih fotografskih izkušenj. Po spoznavnem delu bomo skozi primere osvojili teoretične osnove fotografije (zaslonka, čas, globinska ostrina, svetloba…), ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem praktičnem delu. Drugi dan bomo v praksi preizkusili osvojena teoretična znanja, sprehodili se bomo skozi ljubljanski živalski vrt. Fotografirali bomo živali. Tretji dan bo namenjen pregledovanju, izboru in obdelavi fotografij s programom Picasa. Na koncu bomo izdelali še fotoknjigo, ki nam bo kot končni izdelek ostala v trajen spomin na fotografsko delavnico.

Čas trajanja: 12ur.

Termin: 30. avgust do 1. september.

Cena: 120€ in vključuje izdelavo fotoknjige, ki jo prejmete po pošti na dom.

Posebna ugodnost: Ob sočasni prijavi dveh ali več otrok, je cena za posameznega otroka 100€.

Zaželjeno je, da imajo otroci svoj fotoaparat. V primeru, da ga nimajo, nam to sporočite in ga priskrbimo mi. V delavnico sprejmemo otroke, ki so stari vsaj 12 let.

Prijave sprejemamo na elektronski naslov: info@fotoucilnica.com

Fotonatečaj “Poletna fotografija”

milan — Tue, 06 Jul 2010 19:19:49 +0000

Morje, jezera, reke, gore, koncerti, zabavne prireditve … vse to in še več zaznamuje poletne dni. V Fotoučilnici bomo od 5. julija do 5. septembra iskali najboljšo poletno fotografijo. Na njej je lahko karkoli, dokler ima povezavo s poletjem.

Fotografije morajo biti vaše in posnete po 1. juliju 2010. Dovoljeni so zgolj osnovni popravki. To pomeni, da je fotografija lahko obrnjena, obrezana, s popravljeno belino, osvetlitvijo, ipd. Fotografijo lahko pretvorite tudi v črno-belo tehniko. Fotografijo nam pošljite v tisti ločljivosti, v kateri je bila posneta. Format naj bo JPG. Iz fotografije mora biti razvidna EXIF informacija o parametrih nastavitve fotoaparata.

Izmed prispelih fotografij, ki jih bodo uredniki objavili na spletni strani DNE Tehno, bomo 6. septembra izbrali najboljšo. Njen avtor bo prejel kupon za brezplačni tečaj fotografije pod okriljem Fotoučilnice.

Do tri poletne fotografije nam pošljite na naslov urednistvo@gambit.si Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Olympus PEN Story

milan — Thu, 01 Jul 2010 15:37:24 +0000

Over a span of more than three weeks the PEN Giant team realised this clip in Bucharest. For this stop motion project 355 billboards were produced and actually shot with the advertised product itself — the Olympus PEN. This behind-the-scenes shows how the project developed and documents the stop motion technique.

Počitniška fotografska delavnica za otroke

milan — Sun, 20 Jun 2010 18:17:41 +0000

Je vaš otrok navdušen nad fotografiranjem? Si želi nadgraditi svoje znanje, saj mu avtomatske nastavitve ne zadostujejo več? Vključite ga v počitniško fotografsko delavnico pod okriljem Fotoučilnice, kjer bo spoznal osnove fotografije skozi igro. Pridobljeno znanje bo lahko s pridom uporabljal med prihajajočimi počitnicami.

Fotografski tečaj oziroma fotografska delavnica je prilagojena otrokom in traja 12 ur (štiri dni po 3 polne ure).

Program dela:

Prvi dan se dobimo v predavalnici, kjer se bomo spoznali in izmenjali nekaj morebitnih dosedanjih fotografskih izkušenj. Po spoznavnem delu bomo skozi primere osvojili teoretične osnove fotografije (zaslonka, čas, globinska ostrina, svetloba…), ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem praktičnem delu.

Drugi dan bomo v praksi preizkusili osvojena teoretična znanja, sprehodili se bomo skozi park Tivoli in fotografirali naravo.

Tretji dan bo namenjen pregledovanju, izboru in obdelavi fotografij s programom Picasa.

Zadnji dan bomo izdelali fotoknjigo, ki nam bo kot končni izdelek ostala v trajen spomin na počitniško fotografsko delavnico.

Čas trajanja: 12ur

Termin: 28. junij do 1. julij. Vsak dan od 16h do 19h.

Cena: 120€ in vključuje izdelavo fotoknjige, ki jo prejmete po pošti na dom.

Posebna ugodnost: Ob sočasni prijavi dveh ali več otrok, je cena za posameznega otroka 100€.

Zaželjeno je, da imajo otroci svoj fotoaparat. V primeru, da ga nimajo, nam to sporočite in ga priskrbimo mi.

V delavnico sprejmemo otroke, ki so stari vsaj 12 let.

Prijave sprejemamo na elektronski naslov: info@fotoucilnica.com

Fotonatečaj “Divje živali”

milan — Sun, 20 Jun 2010 15:06:59 +0000

Mesec je naokoli in tukaj je nova tema za foto natečaj. Tokrat iščemo najboljšo fotografijo (divje) živali. Kakršnekoli živali, ki ni domača ali udomačena in ne živi s človekom. Na kratko: Srne, ovce, ptice, medvedi, kozorogi, lisice, ipd. – DA. Psi, mačke, domače ptice, domači glodalci, domači plazilci – NE. O mejnih primerih bo žirija odločala po lastnem preudarku. Pomembno je predvsem, da je žival upodobljena v naravnem okolju. Živali posnete v živalskem vrtu štejejo, če na fotografiji ni motečih elementov (ograde, kletke, ljudje, …).

Foto natečaj "Fotoučilnica: Divje živali" je odprt do vključno sobote, 3. julija. Rezultati bodo objavljeni predvidoma v ponedeljek, 5. julija. Do tri fotografije nam pošljite na naslov uredinstvo@gambit.si .

Fotografije morajo biti vaše in posnete v letu 2010. Dovoljeni so zgolj osnovni popravki. To pomeni, da je fotografija lahko obrnjena, obrezana, s popravljeno belino, osvetlitvijo, ipd. Fotografijo lahko pretvorite tudi v črno-belo tehniko. Fotografijo nam pošljite v tisti ločljivosti, v kateri je bila posneta. Format naj bo JPG. Iz fotografije mora biti razvidna EXIF informacija o parametrih nastavitve fotoaparata.

Avtor zmagovalne fotografije bo prejel kupon za brezplačni tečaj fotografije pod okriljem Fotoučilnice.

Izmed prispelih fotografij, ki jih bodo uredniki objavili na spletni strani DNE, bomo čez mesec dni izbrali najboljšo. Njen avtor bo prejel kupon za brezplačni tečaj fotografije pod okriljem Fotoučilnice

Digitalna obdelava fotografij

milan — Sun, 20 Jun 2010 14:19:40 +0000

Po končanem fotografiranju sledi izbor fotografij, njihovo urejanje in seveda digitalna obdelava na osebnem računalniku. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da je potrebno digitalne fotografije VEDNO obdelati. To seveda ne pomeni, da jih je potrebno na vsak način retuširati ali kaj podobnega. Potrebno je popraviti/nastaviti belino, preveriti kontrast, barve in fotografijo obrezati, na koncu pa fotografijo shraniti, da bo velikost primerna za spletno galerijo, tisk ali kaj tretjega.

Za obdelavo fotografij na računalniku potrebujemo ustrezno programsko opremo. Programskih paketov je na trgu kar precej, v resnici pa je kvalitetnih le nekaj. Podbno kot drugje tudi tukaj velja, da nekateri prisegajo na en program, drugi pa na drugega. Vsi pa se verjetno strinjamo, da je trenutno najboljši program Adobe PhotoShop CS5. Namenjen je profesionalnim uporabnikom in vsem tistim, ki se s fotografijo resno ukvarjajo. Vsekakor pa ni preimeren za tiste, ki naredijo le nekaj fotografij s kompaktnim fotoaparatom in jih želijo kasneje objaviti v svoji spletni galeriji. Ti bodo posegli po programih, ki so precej enostavnejši za uporabo in so prilagojeni nekoliko manj zahtevnim uporabnikom. Namen tega prispevka ni naštevati programske pakete in delati reklamo za enega li drugega zato, smo se odločili, da predstavimo brezplačen paket, ki bo zadovoljil večino potreb po obdelavi digitalnih fotografij. Torej oglemo si Picaso 3, ki je brezplačna in si jo lahko prenesete s spleta.

Picasa 3 je razmeroma preprost program, ki slike obdela izredno dobor in kvalitetno. Kot smo že zgoraj omenili, je potrebno pri digitalnih fotografijah nastaviti belino, kontrast in barve. Nekoč so to naredili v fotoghrafskem studiu, ko smo naročili izdelavo tiskanih fotografij. Sedaj je to opravilo na nas, da fotografije ustrezno popravimo. Belino je potrbno popraviti, ker fotoaparat ne pozna kakšne barve je bil izvor svetlobe, ki je osvetljeval predmet na fotografiji. V objektiv in na senzor dobimo svetlobo, ki se odbije od fotografiranega predmeta zato je lahko na fotografiji bela srajca tudi rumene barve, kar pa si seveda ne želimo. Popravimo tudi kontrast in fotografijo po potrebi nekoliko posvetlimo ali potemnimo. Na koncu so tu še barve, ki jih po potrebi nekoliko poudarimo. Za vse to, se moramo na fotografijo oziroma na obdelavo fotografij vsaj nekoliko spoznati.

K sreči pa ima program Picasa 3 zelo dobro rešitev za nas. Najdemo jo pod gumbom »Klik na srečo«, ki vse to naredi namesto nas. Torej program Picasa 3 ustrezno nastavi belino, barve in kontrast. Ostane nam še obrezovanje fotografij, kar pa moramo seveda narediti ročno. Na koncu nam preostane le še, da popravljene fotografije izvozimo v ustrezni velikosti. Bistveno namreč je, da originalne fotografije ostanejo nedotaknjene, kar nam omogoča, da jih kasneje lahko po potrebi obrežemo drugače, kot smo to naredili tokrat.

Nikakor ne trdim, da morate vsi uporablajti Picaso 3. Lahko se odločite tudi za katerikoli drug program za obdelavo fotografij (Adobe Lightroom, AcdSee, Gimp, Olympus Master, Canon Zoom Browser,…) vendar v vsakem primeru je potrebno narediti osnovne popravke na fotografiji.

Portretna fotografija

milan — Fri, 21 May 2010 10:07:32 +0000

Portretna fotografija je ena najzahtevnejših zvrsti fotografije. Za razliko od ostalih zvrsti, kjer fotografiramo naravo, ki je hvaležen »portretiranec«, je pri portretih nekoliko drugače.

Vsi, ki jih fotografiramo, si želijo, da bi bili na fotografiji kar najlepši. Fotografova naloga pa je, da postavi kompozicijo, nastavi parametre fotoaparata in pritisne na sprožilec. S tem se zgodba sicer še ne konča, saj je potrebno fotografije nato še obdelati. S tem seveda ne mislim na lepotne popravke, ampak na popravljanje oziroma prilagajanje beline, obrezovanje kadra, barvno usklajenost in podobno. Retuširanje pride na vrsto šele na koncu, če je to sploh potrebno.

Kaj si želimo?

V glavi si zamislimo kakšno fotografijo želimo. Izberemo ozadje, ki naj ne bo preveč živo, vsaj v večini primerov ne, saj odvrača pogled od portretiranca. Pogovarjajmo se s tistim, ki ga fotografiramo, saj le tako odpravimo strah, tremo pred objektivom. Zapomnimo si, da bo na fotografijah opaziti ali je bil portretiranec sproščen ali ne. Naloga fotografa je, da naveže stik, napelje pogovor, ki bo vplival sproščujoče na model.

Med pripravami na fotografiranje, razmišljamo kje bi bila primerna lokacija za fotografiranja. Lahko je to studio, lahko se dogovorimo v eni izmed trgovin, salonov,…. Možnosti je res veliko. Tu pride do izraza kreativnost fotografa. Kadar ste brez idej, je najbolje, da greste v naravo. Zeleno ozadje je vedno dobrodošlo in ne morete »udariti mimo«, kot se reče.

Svetloba

Za fotografiranje ni najboljša močna sončna svetloba, ki je trda in daje ostre sence. Najbolj je, da v tem priemru poiščemo senco in model postavimo v senco, kjer se bo tudi bolje počutil. Ne bo tako vroče, pa tudi oči bodo precej bolj odprte, kot na močnem neposrednem soncu. Za pomoč pri osvetlitvi uporabite odbojnik, ki je lahko bel, srebrn ali pa zlat. Odvisno od tega, kaj želite, kakšne barvne odtenke. Njabolj nevtralen je bel. Potrebovali boste nekoga, ki bo odbojnik držal in sončno svetlobo preusmeril v portretiranca. Taka svetloba je mehka in ne naredi senc na obrazu.

Ustavimo se nše pri tehniki, ki jo potrebujemo za portretno fotografijo. Priporočam DSLR aparat z možnostjo ročne nastavitve odprtosti zaslonke in časa zaklopa. Bolj kot fotoaparat je pomemben objektiv. Uporabimo daljšo goriščno razdaljo in kar se da odprto zaslonko.

Objektivi s krajšimi goriščnimi razdaljami (ob upoštevanju krop faktorja) niso najbolj primerni, saj obraz nekoliko popačijo, sploh, če se modelu zelo približamo. Lahko naredimo celo portret, pri katerem ušesa sploh ne bodo vidna…. Kdo si želi tak portret? Torej, primerni so objektivi z daljšimi goriščnimi razdaljami. Ker želimo, da bo portret na fotografiji najpomembnejši, je ozadje moteče. To pomeni, da ga moramo nekako izvzeti. To naredimo tako, da ga zameglimo in s tem izgubimo detalje. Tehnika s katero to naredimo je globinska ostrina ali DOF. Globinska ostrina je odvisna od odprtosti oziroma zaprtosti zaslonke in goriščne razdalje objektiva. Bolj ko je zaslonka odprta, manjšo globinsko ostrino imamo. Pri zaslonki f/2.8 je majhna globinska ostrina, pri zaslonki f/32, pa je globinska ostrina velika. Večja goriščna razdalja na objektivu nam da tudi manjšo globinsko ostrino. Zato so 200 mm objektivi z zaslonko f/2.8 kalsično orodje za izdelavo portretov. Seveda moramo paziti na skrajnosti, da ne bo globinska ostrina premajhna in bodo oči, na katere »merimo« ostre, konica nosu in ušesa pa že zamegljena. V tem primeru zaslonko nekoliko zapremo.

Nastavitve fotoaparata

Uporabimo Av ali pa M programsko nastavitev. Kot smo že zgoraj napisali naj bo zaslonka kar se da odprta (f/2.8 pa tja nekje do f/4). ISO vrednost nastavimo na 100 in nato po potrebi dvigujemo, če je potrebno. Pri nastavitvi Av prepustimo elektroniki aparata, da ob prednastavljeni zaslonki sama izračuna čas zaklopa. Lahko pa pri nastavitvi M čas zaklopa določimo sami in po potrebi uporabimo tudi stojalo, da nam ni potrebno višati ISO vrednosti, ki vpliva na intenzivnost barv in šum.

Na fotoaparatu moramo izbrati tudi točke ostrenja. Vedno ostimo na oko, ki je najbližje objketivu. Izbrati moramo tudi način merjenja svetlobe. Uporabimo povprečno ali delno merjenje svetlobe, če nismo prepričani kaj uporabiti. V primeru, da naletimo na težave, ker imamo prevelike razlike v kontrastih, tipično je to pri svetlobi od zadaj, potem uporabimo točkovno merjene svetlobe. Točko pa usmerimo v obraz portretiranca.

Lahko bi še na dolgo in široko pisali o kompoziciji. Kam in kako postaviti portretiranca. Kako je potrebno držati roke, noge, obrniti telo in podobno. Mislim, da je to del kreativnosti vsakega posameznega fotografa.

Objektivi

milan — Thu, 06 May 2010 09:39:13 +0000

Objektiv je tisti del fotoaparata od katerega je kvaliteta fotografije odvisna vsaj toliko kot od kvalitete tipala in programske opreme fotoaparata. Kompaktni fotoaparati nimajo izmenljivih objektivov, kot smo tega vajeni pri zrcalno refleksnih.

Kvaliteta in s tem tudi cena objektivov je odvisna od več dejavnikov. V osnovi pa objektive ločimo po svetlobni jakosti (koliko se zaslonka lahko odpre) in goriščni razdalji. Glede na goriščno razdaljo pa objektive nadalje ločimo na tiste, ki imajo fiksno goriščno razdaljo in zoom objektive pri katerih se goriščna razdalja lahko spreminja.

Svetlobna jakost objektiva je zelo pomenben faktor, ki tudi precej vpliva na ceno objketiva. Svetlobno jakost označujemo s številko, ki je enaka zaslonki (recimo f:3.2). Svetlobno močni objketivi so tisti, ki imajo vrednosti f pod 2.8. Velikokrat srečamo tudi zoom objektive, ki imajo pri majhnih goriščnih razdaljah vrednosti f: 2.8, z večanjem goriščne razdalje, pa se svetlobna jakost zmanjšuje, recimo na f: 5.6. Ti objektivi so nekakšen kompromis. Fotografi stremimo k svetlobno močnim objektivom, pri čemer je svetlobna jakost objektiva konstantna. Zakaj spoloh potrebujemo svetlobno močne objektive? V prvi vrsti zaradi možnosti fotografiranja pod slabimi svetlobnimi pogoji. Druga, tudi zelo pomembna lastnost teh objektivov pa je, da imajo pri odprti zaslonki f: 2.8 majhno globinsko ostrino. Ravno tega pa si želimo pri portretih.

Pa si poglejmo prednosti svetlobno močnih objektivov v slabih svetlobnih pogojih. Recimo, da fotografiramo v mraku in ne želimo uporabiti bliskavice, saj nam le ta »uniči« ambient. Za korektno fotografijo potrebujemo čas zaklopa recimo 1/125 sekunde in zaslonko f:2.8 pri vrednosti ISO 800. Svetlobno močan objektiv to seveda zmore. V primeru, da naš objketiv lahko odpre zaslonko le do vrednosti 4, nastopijo težave. Edina možnost je, da nekoliko podaljšamo čas, kar pomeni večja verjetnost »zmazane« fotografije in povišamo ISO vrednost, kar pomeni nekoliko več šuma na fotografiji. Ravno zato so ti objektivi tako cenjeni med fotografi.

Goriščna razdalja objektiva je zapisana v mm. Nizke vrednosti pod nekako 20-30mm pomenijo širokokotne objektive. Ti objketivi zajamejo širok kot in so primerni za fotografiranje v zaprtih prostorih in fotografiranje panorame. Obstajajo tudi objektivi pod 15mm. Imenujemo jih ribje oko. Prepoznamo jih po izrazito izbočeni konveksni leči. 50mm objketiv je naravni ali normalni objektiv. Fotografijo prikaže v naravni velikosti, kot jo vidi človeško oko. Vrednosti goriščne razdalje nad nekako 70mm pa pripadajo tele objektivom, ki objekte približajo. Primerni so za fotografiranje oddaljenih motivov, portretov (omogočajo globinsko ostrino le nekaj milimetrov). Pri goriščnih razdaljah moramo upoštevati tudi crop faktor posameznega tipala, da lahko primerjamo vrednosti med seboj. Vrednosti v mm zapisane na objektivih veljajo za Leica format filma oziroma full frame tipala. Od tipala je potem odvisno s kakšnimi vrednostmi pomnožimo mm, da dobimo pravo goriščno razadaljo za posamezni tip fotoaparata. Za Olympus velja vrednost 2. Kar je seveda super pri daljših goriščnicah. Kupimo objketiv z 150mm in v resnici imamo 300mm. Kar je že zelo veliko. Nekoliko slabše pa je pri širokih kotih, saj 25mm pomeni v resnici normalni objektiv. Pri Canonu in Nikonu se vrednosti gibljejo od 1.3 do 1.6, odvisno od modela fotoaparata.

Nekateri objektivi, predvsem tisti z daljšimi goriščnimi razdaljami imajo vgrajeno tudi stabilizacijo slike. Ta stabilizacija je zlata vredna, saj nam zelo pomaga pri slabših svetlobnih pogojih. Namesto, da bi fotografiorali z 1/125 sek. lahko fotografiramo z 1/80 sek. Poleg tega je stabilizacija nujna pri zelo oddaljenih objektih. Zamislimo si, da imamo zelo mirno roko, zadržimo dih in počakamo, da se umirimo. Tudi v tem primeru naša roka ne bo popolnoma mirna. Tudi, če se premakne za pol milimetra, se bo to na fotografiji motiva, ki je oddaljen več deset metrov to poznalo vsaj za cm, kar je zelo veliko. Slika zaradi tega ne bo ostra. Boljši objketivi ločijo stabilizacijo slike po vertikalni in horizontalni liniji. Pride v poštev pri recimo panningu. Ko želimo imeti gibajoči se objekt oster in ozadje zamegljeno.

Pri nakupu objektivov se nikoli ne splača varčevati. Objektiv vedno kupimo za daljše obdobje. Menjamo le ohišja fotoaparatov. Objketiv pa ostane, seveda, če nam ni padel na tla ali kaj podobnega. Sam osebno menim, da je objektiv pomembnejši od ohišja. Tudi če fotoaparat ni vrhunski, bomo z dobrim objketivo naredili dobro fotografijo. Obratno pa to nikakor ne velja.

Svetloba

milan — Wed, 31 Mar 2010 08:51:11 +0000

V fotografiji se vse vrti okoli svetlobe. Enkrat jo je preveč, drugič premalo. Enkrat je preveč trda, drugič ni pravilne barve…. Zdi se, kot da nikoli ni tako, kot bi moralo biti. Še najlažje je delo v fotografskem studiu, kjer so pogoji kontrolirani in se ne spreminjajo. Ustvarimo lahko pogoje, kot si jih želimo oziroma so najprimernejši za kader, ki ga želimo fotografirati. Žal pa vedno ne moremo fotografirati v studiu zato si poglejmo nekaj težav, ki se pojavljajo s svetlobo.

Nastavitev beline

Nastavitev beline je izrednega pomena, čeprav večina fotografov to kar zanemari oziroma nastavi na aparatu kar opcijo »samodejno«. V večini primerov, to res deluje zelo dobro, še posebej takrat, ko imamo opraviti s svetlobo ene temperature. V pogojih, kjer se svetloba meša, pa se avtomatika v fotoaparatu kaj hitro zmede in potem smo v težavah. Na fotografiji dobimo pridih določene barve. To opazimo tako, da bela barva na fotografiji ni bela, ampak rahlo rumenkasta, modra… odvisno od virov svetlobe in nastavitve.

Tudi človeško oko potrebuje korekcijo barv, vendar je človeško oko tako hitro, da tega sploh ne opazimo. Pri elektroniki fotoaparata, pa žal ni tako, zato moramo korekcijo opraviti sami. V objektiv vpade svetloba, ki se je odbila od objekta, ki ga fotografiramo. Ravno zato avtomatika v aparatu »ne ve« kakšno temperaturo je imela svetloba, ki je osvetlila naš objekt.

Poglejmo si kaj pomenijo številke in K-ji.

Če pogledamo skozi okno vidimo, da je zunanja svetloba nekoliko modrikasta. V prostorih, kjer je neonska svetloba je le ta nekoliko bolj rumena. V profesionalnih studiih, kje imamo žarnice na nitko, pa se temperatura barve giblje okoli 3200 K.

V določenih primerih, ko nismo prepričani o temperaturi barve, se poslužujemo tudi možnosti »belega papirja«. Vzamemo bel list papirja in ga fotografiramo. Uporabimo ročno ostritev, ker v teh primerih avtomatika odpove. Med nastavitvami poiščemo možnost pri kateri dopovemo fotoaparatu, da naj to fotografija upošteva kot belo. Seveda moramo potem paziti, da ne uporabimo bliskavice, saj se temperatura svetlobe spremeni. Bliskavice imajo tipično temperaturo okoli 5500 K.

Tudi sami se lahko prepričamo, kako se barva spreminja, če sami spreminjamo temperaturo in namenoma nastavimo napačne nastavitve.

Merjenje svetlobe

Pri fotografiranju je pomembno tudi merjenje svetlobe. Pri fotografijah, kjer ni velikih kontrastov, ni sončnih in senčnih delov je merjenje zelo preprosto. V primerih, ko imamo na fotografiji en del temen in drugi del izredno svetel, pa nastopijo težave. Zaradi dinamičnega razpona in zmogljivosti fotoaparatov bodo deli fotografije preosvetljeni ali podosvetljeni. V pomoč pri merjenju svetlobe nam bo vgrajeni svetlomer, ki lahko meri svetlobo na več načinov. Praviloma imamo v fotoaparatu štiri načine. Ocenjevalno merjenje svetlobe, delno merjenje, točkovno in centralno povprečno merjenje svetlobe. Ocenjevalni način je standarden in primeren za večino posnetkov na katerih ni svetlih in temnih delov. Delno merjenje je najbolj primerno, ko imamo ozadje svetlejše od predmeta, ki ga želimo fotografirati. Ta način uporabljamo, ko želimo določiti območje na fotografiji, ki bo pravilno osvetljeno. Točkovno merjenje uporabimo, ko imamo na fotografiji zelo majhno področje, ki ga želimo pravilno osvetliti. Za preostalo področje pa nam je vseeno ali bo premalo ali preveč osvetljeno. Na koncu je še centralno povprečno merjene, ki je najbolj uporabno, ko fotografirani predmet pokriva večji del motiva.

Od posameznika je precej odvisno kaj bo v posameznih primerih uporabil, saj se vsak sam odloči kaj od fotografije želi. Sam največkrat uporabljam točkovno merjenje svetlobe, saj izberem točko v motivu za katero želim, da je pravilno osvetljena. Praviloma to ni najsvetlejša ali najtemnejša točka motiva! Pri raznih povprečjih pa nikoli nisem 100% prepričan kako se bo avtomatika »odločila«. Za vajo lahko preizkušate kako se avtomatika v vašem aparatu obnaša in s časom boste tudi sami znali oceniti katere nastavitve vam bodo dale želeni rezultat.

Večina fotoaparatov omogoča tudi korekcijo osvetlitvene vrednosti oziroma EV (Exposure Value). Na kameri imamo možnosti nastavitve korekcije po korakih 1/3 osvetlitvene vrednosti. 1EV je enak eni stopnji zaslonke. Tako lahko naredimo ustrezno korekcijo osvetlitve motiva o nekako od -3EV do +3EV.

Velikokrat se nam zgodi, da nismo ravno prepričani kako bi nastavili vrednosti. Zaradi izrednega dogodka, ki ga fotografiramo pa vemo, da ne bomo imeli možnosti posneti še ene fotografije z drugimi nastavitvami, saj se dogodek oziroma motiv ne bo ponovil. V teh primerih si lahko pomagamo s funkcijo Avtomatska zaporedna osvetlitev ali AEB. V tem primeru prednastavimo korak in fotoaparat bo posnel tri fotografije. Ena bo brez korekcije preostali dve pa za v naprej določen korak bolj svetla in temnejša. V tem primeru dobimo tri fotografije in ena izmed njih bo zagotovo pravilno osvetljena. Tudi če smo se zmotili v presoji bomo imeli možnost naknadne korekcije. Podosvetljeno fotografijo bomo nekoliko osvetlili in rezultat bo zadovoljiv.

Nekaj osnovnih pojmov o svetlobi boste osvojili na Osnovnem tečaju fotografije.

Digitalni snemalnik Olympus DM-550

milan — Mon, 29 Mar 2010 14:03:33 +0000

Olympus DM-550

s številnimi funkcijami za vrhunsko snemanje in z večpredstavnostnim predvajalnikom MP3 prinaša profesionalnim poslovnežem možnost uporabe elegantnega diktafona za delo in prosti čas. Od predstavitve v avgustu 2009 je DM-550 uporabnike prepričal z linearnim PCM snemanjem zvoka, govornim vodnikom po funkcijah in menijih, dolgo življenjsko dobo baterij ter uporabniku prijaznim razvrščanjem posnetkov in ostalih datotek. Vsem, ki zaradi preobilice dela želijo čim bolj izkoristiti svoj prosti čas, bo več kot prav prišel 4-GB notranji pomnilnik, na katerega lahko shranijo najljubšo glasbo, zvočne knjige ali poddaje in si jih nato predvajajo v odlični kakovosti. Žirija oblikovalske nagrade iF je inovativni Olympusov diktafon v kategoriji Avdio/video izbrala med skupno 2.486 izdelki iz 39 držav.

Izjemno oblikovanje

Žirija je DM-550 ocenila po merilih oblike, kakovosti, izdelave, izbire materialov, stopnje inovativnosti, okoljske prijaznosti funkcionalnosti in ergonomičnosti. DM-550 je vzdržljiv in lahek ter s svojim črnim aluminijastim ohišjem v klasičnem slogu na sestankih predstavlja nadvse eleganten pripomoček. Črn etui lahko uporabimo kot stojalo, ki diktafon usmeri proti govorcem, kar še dodatno prispeva h kristalno čistim posnetkom govora in uporabniku omogoča jasen pogled na LCD ter enostavno upravljanje diktafona. Na otip razpoznavne tipke, osvetljeno ozadje LCD in večjezični meniji zagotavljajo intuitivno delo. Če k temu dodamo še glasovni vodič, dobimo diktafon, s katerim lahko tudi ljudje s poškodbami vida ali disleksijo brez težav snemajo sestanke, osebne beležke ali govore.

Vrhunska kakovost snemanja

Z linearnim PCM snemanjem, dvema mikrofonoma, ki blažita šum iz okolja, in različnimi formati snemanja DM-550 zagotavlja zanesljivo kakovost posnetkov, primerljivo s CD-ji, kjer se ključne podrobnosti nikoli ne izgubijo. Za boljšo prilagoditev različnim zvočnim virom so na voljo tri stopnje občutljivosti mikrofonov. Na LCD lahko enostavno spremljamo jakost snemanja, ob predvajanju pa izboljšava zvoka Euphony poskrbi za neprimerljivo jasnost in realističnost.

Prilagodljivo delo z datotekami

Uporabnikom na terenu je na voljo 4-GB notranji pomnilnik za stotine datotek in življenjska doba baterije do 51 ur. Pomnilnik lahko še dodatno razširimo z microSD/micro SDHC karticami.Z Olympusovo priloženo programsko opremo Sonority je prav tako enostavno tudi shranjevanje, razvrščanje in obdelava zvočnih datotek. Datoteke PCM lahko brez Sonority urejamo neposredno na DM-550, datoteke ostalih formatov pa lahko na računalniku shranjujemo v različne mape, jih razdelimo, označimo z različnimi oznakami, delno izbrišemo ali predvajamo le njihove začetne dele in tako hitreje poiščemo želeni posnetek. Na voljo so različne mape za posnetke govora in zvoka, glasbo ter poddaje. Sonority podpira spletne storitve, npr. RSS ali naročnino na poddaje, ter samodejne posodobitve in nadgraditve na PC ali Mac.

Za podrobnejši opis DM-550 obiščite spletno stran http://www.olympus.si/consumer/2581_digital-recorder_dm-550_21980.htm

O oblikovalski nagradi iF

Nagrada iF za oblikovanje izdelkov že 56 let predstavlja mednarodno priznanje za izjemno zasnovo in oblikovanje izdelkov. Tržna znamka iF, s podružnicami v Hanovru, Münchnu, Taipeiu, Seulu in Curtibi/Parani, je po vsem svetu priznana kot simbol posebnih dosežkov na področju oblikovanja.